MEDNARODNA IZMENJAVA DIJAKOV GIMNAZIJE IN SREDNJE KEMIJSKE ŠOLE RUŠE IN ŠOLE II LICEUM OGOLNOKSZTAICACE V GLIWICAH NA POLJSKEM
Dijaki naše šole Ana Goričan, Nina Bezjak in Rok Podlesnik so v okviru projekta mednarodne izmenjave dijakov v spremstvu profesorice Eme Ramot obiskali vrstnike na Poljskem.
V septembru in oktobru smo se pripravljali na srečanje z vrstniki s šole II Liceum Ogolnoksztaicace v Gliwicah in vodjo projekta na Poljskem, profesorico Ewo Konieczno. Skupaj z vrstniki III. gimnazije smo pripravili predstavitev naše države, mesta in šole, pred odhodom na Poljsko smo po Skypu spoznali naše gostitelje v Gliwicah.
V nedeljo, 21. 10. 2018, smo se odpravili na Poljsko in spoznali naše gostitelje, naučili smo se prvih poljskih besed in nestrpno pričakovali ponedeljek v šoli.
V ponedeljek, 22. 10. 2018, smo spoznali vse udeležence izmenjave. Naši poljski gostitelji so nam predstavili svojo državo, poljske praznike in običaje.
Po predstavitvah in ogledu šole smo si ogledali Gliwice, mesto, ki je staro 760 let in se ponaša z bogato zgodovino. Sprehodili smo se mimo nove sodobne železniške postaje, skozi staro mestno jedro z Mestno hišo, mimo gradu in starega gledališča do katedrale.
[twocol_one]
Ogled mesta smo zaključili v čudovitem parku Frederika Chopina, kjer smo v torek uživali v ogledu eksotičnih rastlin in zanimive favne v Palm House.
[/twocol_one] [twocol_one_last] [/twocol_one_last]
V zgodnjih popoldanskih urah smo ustvarjali glinene izdelke, to je bila naša delavnica presenečenja. Res lepo in zanimivo presenečenje.
Gliwice so pomembno povezane s tragičnimi dogodki v 2. svetovni vojni. V Gliwicah se nahaja najvišja lesena konstrukcija te vrsta v Evropi, 111 metrov visok radijski stolp iz macesna, zgrajen leta 1935. Obiskali smo nekdanjo radijsko postajo, danes muzej, ki je bila prizorišče nemške Provokacije dne 31. avgusta 1939, dan pred izbruhom 2. svetovne vojne.
V šoli smo imeli delavnico Kids in War, ki je bila uvod v obisk taborišča Auschwitz – Birkenau naslednjega dne. Po ogledu enega opomnikov, da se grozote ne smejo več ponoviti, smo si ogledali Krakow, čudovito mesto, eno najstarejših in drugo največje mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega.
[twocol_one] [/twocol_one] [twocol_one_last]
V četrtek, 25. 10. 2018, smo se z vlakom odpeljali do Katowic, kjer smo si ogledali Šlezijski muzej, ki na prostoru nekdanjega rudnika predstavlja zgodovino rudarjenja, ki jo združuje s sodobnimi arhitekturnimi projekti.
Pozne popoldanske ure smo preživeli v Gliwicah ob druženju z našimi novimi prijatelji, ki jih v Sloveniji pričakujemo v marcu prihodnje leto.
[/twocol_one_last]
VTISI UDELEŽENCEV IZMENJAVE:
[threecol_two]21.oktober – dan, ko smo se trije dijaki Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše s še tremi dijaki s III. gimnazije Maribor v spremstvu dveh profesoric odpravili na 7-urno vožnjo proti Poljski, kjer so nas že nestrpno pričakovali dijaki šole II Liceum Ogolnoksztaicace v Gliwicah, naši gostitelji naslednjih nekaj dni. Nervoza pred potovanjem, med potovanjem, med vožnjo do njihovih domov, ko smo prispeli k njim domov je bila ves čas prisotna, vendar je sčasoma minila, ko smo prišli domov k našim gostiteljem in spoznali njihove družine. Prvič sem šla k nekomu, ki ga nisem poznala. Res je, da sva se preko socialnih omrežij nekaj dni pred odhodom na Poljsko s svojo gostiteljico pogovarjali, vendar to ni isto kot v živo. Vse je bilo zame novo. Ko sem prišla k njej domov, smo imeli večerjo. Tradicionalno poljsko hrano. Bilo je odlično, nisem pričakovala, da bo tako dobra. V naslednjih nekaj dnevih sem imela priložnost poskusiti še veliko njihovih tradicionalnih jedi, ki so bile zelo zelo okusne. Gostoljubje je bilo na vrhuncu. Ves čas sem imela na pretek hrane in pijače ter dovolj osebnega prostora. Med tednom smo na šoli imeli razne delavnice in predstavitve. Najbolj se me je dotaknila predstavitev Kids in war, v kateri smo, kot pove že naslov, spoznali življenje otrok med 2. svetovno vojno oziroma življenje otrok, ki so še danes v vojni v 47. državah sveta prisiljeni postati vojaki ali žrtev vojne na grozljiv način. Predstavili so nam njihovo mesto Gliwice. Imeli pa smo tudi dva izleta, eden v Krakow in Auschwitz-Birkenau, drugi pa v Katowice.
Izlet v Auschwitz-Birkenau je na nas naredil velik vtis. Ko smo hodili po taborišču, je pihal močan veter. Še dobro, da so nas profesorice pred odhodom opomnile, da moramo biti oblečeni toplo. Vsi smo si zaradi tega nadeli več slojev oblačil, šale, kape in rokavice. A kljub vsem plastem si še vedno lahko občutil veter. Zmrazilo me je ob misli, da me v vseh teh plasteh zebe, čeprav še ni prava zima, otroci, ženske, možje, ki so bili tam zaprti med 2. svetovno vojno, pa so imeli na sebi zgolj pižamo. Odšli smo si pogledat tudi eno izmed barak, ki je danes odprta za javnost. V njej so bili med vojno zaprti otroci. Ko smo bili v baraki, so nam povedali, da je na zelo mali površini spalo tudi po 10 ali morda še več otrok. Ogled Krakowa mi je bil zelo všeč, vodička nam je mesto predstavila odlično. Sledilo je kosilo, potem pa nekaj prostega časa. V Katowicah smo obiskali Šlezijski muzej. Najprej mi ni bil všeč, ko pa smo prišli v notranji del muzeja, pa ga kar nisem hotela zapustiti. Po ogledu muzeja smo imeli nekaj prostega časa v nakupovalnem centru.Prosti čas po šoli ali izletih smo preživljali cela skupina skupaj. Šli smo v čajnico, ki mi je bila zelo všeč, šli smo na bowling in igrali biljard.
Izmenjava mi je bila zelo všeč in bi jo z veseljem še enkrat ponovila. Gostoljubje, delavnice, predstavitve, izleti – vse je bilo enkratno. Z veseljem bi jo priporočala še ostalim. V primeru pa, da se je ne želi nihče udeležiti, se z veseljem prostovoljno javim, da grem še enkrat.
Nina Bezjak, 3.ag
[/threecol_two] [threecol_one_last][/threecol_one_last]
Prejšnji teden smo z ekipo šestih dijakov GSKŠ Ruše in III. gimnazije Maribor obiskali Poljsko. Seveda je bilo prvi dan prisotne tudi nekaj nervoze. Ko pa smo prispeli in bili toplo sprejeti od naših gostiteljev, je bila vsa nervoza odveč, saj tako gostoljubne ljudi težko najdeš kjerkoli po svetu. Dejstvo, da te popolnoma neznan človek sprejme medse, spusti v svoj dom in vzame za svojega, je velik privilegij. Že prvi dan izmenjave sem imel možnost okusiti tradicionalno poljsko kuhinjo. Mislim, da sem se v tem tednu naučil veliko o kulturi, jeziku in Poljski nasploh. Družina, ki me je gostila, živi v mestu po imenu Knurów. To je manjšo mesto, ki leži kakšnih 10 kilometrov od Gliwic. Med obiskom Poljske smo si ogledali tudi večja poljska mesta, in sicer Katowice in Krakow. Prav tako smo obiskali veliko muzejev in drugih zanimivosti. Obiskali smo tudi koncentracijsko taborišče Birkenau, sicer grozen kraj, ki pa opominja na to, kaj prinese sovraštvo do drugačnosti in nestrpnost. To je bila zame nepozabna izkušnja in vem, da je zastopati državo in šolo v svetu velik privilegij. Zahvalil bi se profesoricam in seveda našim gostiteljem in njihovim družinam.
Rok Podlesnik, 3.ag
[threecol_one][/threecol_one] [threecol_two_last]
Teden pred krompirjevimi počitnicami smo se dijaki GSKŠ Ruše in III. gimnazije Maribor odpravili na izmenjavo v mesto Gliwice na Poljskem. Na izmenjavo sem se odpravila z mešanimi občutki. Bila sem navdušena nad dejstvom, da bom spoznala dijake iz tuje države, vendar je edino oviro v sodelovanju v izmenjavi predstavljal strah, da spimo pri družini dijaka. Družina, pri kateri sem stanovala, je bila zelo prijazna. Trudili s e po vseh svojih močeh, da bi se pri njih počutila kot doma, zato je bil strah zagotovo odveč. Že prvi dan smo lahko okusili tradicionalne poljske jedi. Poleg učenja o tradicionalnih jedeh pa sem se še veliko novega naučila o poljski kulturi, Poljski kot državi ter o njihovem jeziku, ki je nam po izvoru bližje kot angleščina. Program tedna je bil dobro pripravljen. Všeč mi je bilo, da delavnice in ostale aktivnosti niso bile monotone in dolgočasne. Najbolj všeč mi je bilo predavanje o otrocih med vojno, izlet v Auschwitz-Birkenau in Krakow ter delavnica presenečenja. Prav tako mi je bilo všeč druženje z ostalimi udeleženci izmenjave, saj so se naši gostitelji zelo potrudili, da bi prosti čas kar se da dobro izkoristili in se v Slovenijo vrnili z lepimi spomini. Mislim, da si vsi želimo, da bi teh nekaj mesecev kar se da hitro minilo in da se spet ponovno srečamo.
Ana Goričan, 3.ag[/threecol_two_last]